petek, 10. oktober 2008

Marlenna





John`s Cosy Little Backpacker`s Hostel, Berlin.

sreda, 08. oktober 2008

torek, 22. julij 2008

Voleo bih da si ovde



Foto: Podvodna opera / Underwater opera (Juliana Snapper: Pet sežnjev globoko moj oče leži / Fakulteta za šport, 20. 6. 2008, polnoči)

nedelja, 13. julij 2008

Festival Pranger

Festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Na fotografijah: Milan Jesih, Urška P. Černe, Klarisa Jovanović, Robert Titan Felix, Borut Gombač, Karlo Hmeljak.











sobota, 17. maj 2008

Rezidenca 104, Blok X, Rožna dolina.

nedelja, 13. april 2008

sreda, 02. april 2008

ponedeljek, 24. marec 2008

Quiet World


In an effort to get people to look
into each other’s eyes more,
the government has decided to allot
each person exactly one hundred
and sixty-seven words, per day.
When the phone rings, I put it
to my ear without saying hello.
In the restaurant I point
at chicken noodle soup. I am
adjusting well to the new way.
Late at night, I call my long-
distance lover and proudly say:
I only used fifty-nine today.
I saved the rest for you.
When she doesn’t respond, I know
she’s used up all her words,
so I slowly whisper I love you,
thirty-two and a third times.
After that, we just sit on the line
and listen to each other breathe.

( Jeffrey McDaniel - The Quiet World )

Corcaigh, Éire

petek, 21. marec 2008

Rog, Ljubljana
















Slabo vreme

Za to, kar se dogaja v drobnih kapljah
(zdaj že tretji dan), ni pojasnila.
In ne napovedi. Vse dolgoročne
se motijo, tiste na krajši rok pa zamujajo,
saj govorijo samo o tem, kar že vemo.

Ne vem zakaj, a tako pravimo.
Nikdar se ne bomo navadili na stalnost
sprememb in spremenljivost, drugače
bi govorili drugače. Če obstaja
kakšen svet, ki je drugačen, nam bo uspelo.

Ampak tega ne bomo izvedeli,
kot se ve, ampak samo prek slutnje.
Z njenim satenastim dotikom. Če obstaja
kakšen svet, ki je takšen, bi nam lahko
uspelo v resnici. Brez laži in groženj.

Tako. Rad bi ti dal darilo, ki sem
ga shranil zate, ampak ne vem še,
če bom kam šel ali če boš povabljena,
da prideš mimo, pa čeprav v obliki slanih kapelj
solz ali spraševanja.


(Primož Čučnik, v: Delo in dom)





nedelja, 16. marec 2008

sobota, 15. marec 2008

Svet je drama.

Literarni večer v Jazz clubu Gajo, 7. marec 08. Moderiral je: Matej Bogataj. Brala sta: Milena Zupančič in Jernej Šugman. Razpravljal je: Dušan Jovanović (Svet je drama, pravi). Teklo je: pivo.













Pokrajina molka je neizmerna. Govorico molka odkrijemo kot otroci in nas potem spremlja vse življenje. Molčimo, ko smo užaljeni, žalostni, šokirani, molčimo, ko se nam godi krivica in ko nas upravičeno oštevajo, molčimo, ker smo jezni, molčimo v šoli pred tablo, ko imamo prazno glavo, molčimo na prvem zmenku z dekletom. Molčimo iz spoštovanja, iz vljudnosti, ko govorijo starejši, molčimo, ker nočemo izdati prijateljev, molčimo iz zadrege ali konformizma. Molčimo iz protesta (kulturni molk!). Molčimo, ko nas je strah. Molčimo, ko nezaželen gost trka na vrata. Molčimo diskretno, nesramno, zgovorno, diplomatsko. Na sodišču se branimo z molkom. Kraljestvo molka je neizmerno, tehnike molčanja pa so neverjetno razvejane. Molk pogosto nastopa v družbi s telesno govorico. Lepo gre skupaj z nasmehom, z zardevanjem, s požiranjem sline, z gledanjem v tla. Molčimo s solzami ali kljubovanjem v očeh. Molčimo, ko smo sami ali v družbi. Molčimo, ker se bojimo, da bo to, kar hočemo povedat, nerazumljivo ali nepomembno. Še najmanj molčimo takrat, ko nimamo nič ali skoraj nič povedati.

Dušan Jovanović - Raba molka (v: Svet je drama. ). Dušan Jovanović, Mladinska knjiga, 2007.